Kategorija: Viri in institucije

Viri in institucije: ZZZS in proračun za prihodnje leto – kje so glavne rezerve

Z vstopom v jesen se v slovenskem zdravstvenem prostoru tradicionalno začnejo najintenzivnejša usklajevanja o prihodnosti javnega zdravstva. Medtem ko pacienti sistem občutijo predvsem skozi dostopnost ambulant in dolžino čakalnih vrst, se arhitektura celotnega sistema gradi in vzdržuje v finančnih načrtih. Osrednji akter, ki drži roko nad javnim zdravstvenim denarjem, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri načrtovanju proračuna za prihodnje koledarsko leto se vedno znova postavlja enako vprašanje: ali slovensko zdravstvo potrebuje zgolj več denarja, ali pa potrebuje temeljito strukturno preureditev, ki bo obstoječi denar porabila bolj smotrno?

Makroekonomska slika in staranje prebivalstva

Proračun ZZZS je eden najpomembnejših in najobsežnejših finančnih dokumentov v državi. Financira se iz obveznih zdravstvenih prispevkov delovno aktivnega prebivalstva in delodajalcev. Ta solidarnostni model, kjer zdravi plačujejo za bolne in mladi za starejše, je temelj slovenske socialne varnosti. Vendar pa demografska slika kaže neizprosno resničnost. Delež starejših od 65 let hitro narašča, medtem ko se delež delovno aktivnega prebivalstva relativno zmanjšuje. Starejše prebivalstvo pa zaradi povečane obolevnosti za kroničnimi boleznimi logično potrebuje in porabi bistveno večji delež zdravstvenih storitev.

Kot smo podrobno razčlenili že ob analizi tega, kako bo dolgotrajna oskrba in preventiva odločala o kakovosti življenja, demografskih sprememb ne moremo ignorirati. Proračun ZZZS mora zato vsako leto alocirati več sredstev za zdravljenje starostnih obolenj, rehabilitacijo in draga inovativna biološka zdravila, ki pa prebivalstvu prinašajo dragocena dodatna leta kakovostnega življenja.

Kje so skrite rezerve sistema?

Kljub vsakoletnim opozorilom o finančni podhranjenosti pa domači in tuji strokovnjaki opozarjajo, da v slovenskem zdravstvu obstajajo precejšnje notranje rezerve. Te rezerve se ne skrivajo v zniževanju plač ali krčenju pravic pacientov, temveč v odpravljanju sistemskih in organizacijskih neučinkovitosti.

Ena največjih vrzeli je neustrezno in razdrobljeno javno naročanje medicinskega materiala in opreme. Čeprav ZZZS ne kupuje materiala neposredno za bolnišnice, skozi cene zdravstvenih storitev (t. i. SPP - Skupine primerljivih primerov) posredno financira te nakupe. Prehod na visoko profesionalizirano, centralizirano in transparentno javno naročanje na ravni celotne države bi na letni ravni sprostil desetine milijonov evrov, ki bi jih lahko preusmerili v skrajševanje čakalnih dob.

Druga pomembna rezerva se skriva v zmanjševanju neupravičenih hospitalizacij in nepotrebnih diagnostičnih preiskav. Zaradi preobremenjenosti in včasih neustrezne povezanosti primarne ravni s specialisti, se paciente prepogosto napoti v dražjo, bolnišničnocentrično obravnavo. Zato je tako zelo pomembna krepitev družinske medicine in, kot smo že poudarili, vzpostavitev popolnoma delujočega in transparentnega digitalnega zdravstva, kjer izvidi sledijo pacientu, s čimer se prepreči drago podvajanje istih preiskav v različnih ustanovah.

Financiranje izidov namesto financiranja storitev

Za trajnostni razvoj zdravstvenega proračuna je nujna sprememba paradigme. Trenutno se bolnišnice in zdravstveni domovi financirajo pretežno na podlagi števila opravljenih storitev (koliko pregledov, operacij ali posegov so izvedli). Ta sistem spodbuja kvantiteto. Sodobni modeli zdravstvene ekonomike, ki se uveljavljajo v najrazvitejših državah (Value-Based Healthcare), pa predlagajo nagrajevanje izidov zdravljenja. To pomeni, da bi bil javni zavod ali koncesionar nagrajen in dodatno financiran, če bi njegovi pacienti hitreje okrevali, če bi bilo manj ponovnih sprejemov v bolnišnico in če bi dolgoročno ohranjali visoko kakovost življenja.

Vloga posameznika pri vzdržnosti sistema

Noben zdravstveni proračun, ne glede na njegovo velikost, dolgoročno ne bo vzdržen, če se kot družba ne bomo resneje posvetili javnemu zdravju. Stroški zdravljenja bolezni, ki bi jih bilo mogoče v veliki meri preprečiti (kot so določene oblike raka, sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga in debelosti), predstavljajo ogromen delež proračuna ZZZS.

Zaključek

Oblikovanje in sprejemanje proračuna ZZZS ni zgolj suhoparna računovodska vaja, temveč najgloblji odraz vrednot in prioritet slovenske družbe. Za stabilno prihodnost javnega zdravstva bomo morali hkrati izboljšati učinkovitost nabav, digitalizirati procese in poskrbeti, da bo preventivna medicina postala enakovreden, če ne celo pomembnejši partner kurativni medicini. Le tako bo zdravstveni evro prinesel največ zdravja tistemu, ki ga zares potrebuje.